Ker sem vedela, da z Zoro počasi zaključujeva najino tri in pol leta trajajoče dojenje, sem prosila Katjo, da naju še zadnjič ujame. In res - ne da bi to načrtovali, je bil ta dan zadnjič, da se je moja punca podojila. Tisti večer sem jo vprašala, če se želi dojit, ali ji ati prebere pravljico. Ati pravljico! In to je bilo to!

​

(Tukaj še nismo vedeli, da bo nekaj dni kasneje spočeta še njena sestra...)